Z današnjim dnem je uradno dokončno potekla veljavnost pogodbe o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega (INF) iz leta 1987. ZDA so se za odpoved omenjene pogodbe odločile, ker naj bi Rusija po njihovih navedbah razvila rakete, ki kršijo njena določila. V Moskvi to zanikajo, odgovornost pa prelagajo na Washington.
Pogodbo sta 8. decembra 1987 sredi pogovorov o jedrski razorožitvi in nadzoru oborožitve podpisala takratni ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. Z njo sta želela preprečiti obstoj raket, ki bi evropska ali ruska mesta dosegle z malo ali nič opozorilnega časa.
INF bolj v korist Zahoda kot Rusije
INF prepoveduje vse kopenske jedrske rakete in objekte za njihovo izstrelitev z dometom od 500 do 5.500 kilometrov, ne prepoveduje pa tovrstnih raket, ki jih je mogoče izstreliti z morja ali iz zraka. Domet raket potrjuje, da je šlo za pogodbo, ki je namenjena predvsem obvarovanju Evrope, kar pomeni, da je bila INF bolj v korist Zahoda kot Rusije, ki je prevzela nasledstvo Sovjetske zveze.
Pogodbo INF sta 8. decembra 1987 podpisala takratni ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov.
Po ponovnem zaostrovanju napetosti med ZDA in Rusijo, predvsem zaradi ukrajinske krize, se je začela krepiti tudi oboroževalna tekma. Rusija je začela krepiti svoje raketne zmogljivosti ter razvijati novo in zmogljivejše orožje. Sporen je postal nov raketni sistem 9M729, ki lahko nosi tudi jedrske konice. Po navedbah Rusije naj te rakete ne bi bile sporne, ker naj bi imele maksimalni doseg 480 kilometrov. A Američani skupaj z Natom na drugi strani ocenjujejo, da imajo rakete domet vsaj 2.600 kilometrov.
Za ZDA je pogodba uradno mrtva z današnjim dnem
Prve obtožbe na račun Rusije, da krši pogodbo INF, je Washington na Moskvo naslovil leta 2014. Rusija je obtožbe redno zavračala, do 20. oktobra lani, ko je ameriški predsednik Donald Trump razglasil, da bo odstopil od pogodbe INF, pa se ni zgodilo nič.
ZDA so pogodbo uradno suspendirale prvega februarja letos, s čimer je začel teči šestmesečni, tako imenovani odpovedni rok, da Rusija odpravi kršitve ali da pride do dokončne smrti pogodbe. A ker je Rusija z enako mero odgovorila že naslednji dan, drugega februarja, je bila usoda INF zapečatena. Ruski predsednik Vladimir Putin je od pogodbe uradno odstopil s podpisom ustreznega zakona tretjega julija letos, za ZDA pa je pogodba uradno mrtva z današnjim dnem.
Nekdanji predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov predvideva, da se bo po poteku pogodbe INF začela nova oboroževalna tekma. "Zaradi tega koraka ZDA bo svetovna politika nepredvidljiva, razvoj pa kaotičen," meni Gorbačov. Nekdanji sovjetski voditelj je že v četrtek dejal, da se bo s koncem veljavnosti pogodbe zmanjšala varnost ne le v Evropi, ampak povsod po svetu. Ocenil je še, da gre za udarec strateški varnosti.
2019-08-02 05:15:53Z
https://news.google.com/__i/rss/rd/articles/CBMieGh0dHBzOi8vc2lvbC5uZXQvbm92aWNlL3N2ZXQvdHJ1bXAtaW4tcHV0aW4tZG9rb25jbm8tcG9rb3BhbGEtcG9nb2Riby1vLXByZXBvdmVkaS1qZWRyc2tpaC1yYWtldC1zcmVkbmplZ2EtZG9zZWdhLTUwMzk0NtIBAA?oc=5
No comments:
Post a Comment