napadena sodnica / Izredni nadzor: Nepooblaščeni vpogledi v zdravniške dokumente - Delo

napadena sodnica / Izredni nadzor: Nepooblaščeni vpogledi v zdravniške dokumente - Delo

Ministrstvo za zdravje je marca letos vsem javnim zdravstvenim zavodom zaradi zaznanih kršitev na področju nepooblaščenih vpogledov zdravstvenih delavcev v zdravstveno dokumentacijo pacientov poslalo poziv, da v najkrajšem možnem času pristopijo k izvedbi izrednih notranjih nadzorov. V UKC Maribor so nadzor s sklepom direktorja Vojka Flisa uvedli konec maja in njegov prvi del, ki je zajemal splošno preverjanje sistema varstva osebnih podatkov, tudi zaključili. Drug del nadzora pa so po informacijah Večera začeli v ponedeljek.

V mariborskem kliničnem centru so pojasnili, da »štiričlanska komisija, tudi po posvetu z Informacijskim pooblaščencem preverja pravilnost sledenja vpogledov v medicinsko dokumentacijo določenega pacienta in upravičenost vpogledov delavcev v osebne podatke oziroma v medicinsko dokumentacijo pacientke – ali so zdravstveni delavci in sodelavci sodelovali v procesu zdravljenja pacientke oziroma ali so nezdravstveni delavci upravičeno vpogledali v osebne podatke pacientke«.

Večer je poročal, da naj bi bil po neuradnih virih nadzor povezan s primerom pacientke Daniele Ružič, sodnice okrožnega sodišča, ki se je v osrednji mariborski zdravstveni ustanovi zdravila po brutalnem napadu sredi junija. Primer je dvignil ogromno prahu in je za zdaj neraziskan. Policija je sicer ovadila partnerja sodnice Ružičeve, sodnica pa ga je vzela v bran in ovadila neznanega storilca. 

Preberite še:
Vdori v občutljive zdravstvene podatke

Komisija UKC Maribor, ki jo vodi Klara Mihaldinec, menda preverja kar 249 strani oziroma več kot 5000 vpogledov v sodničine izvide. Vpogledi naj bi se dogajali v času njene hospitalizacije od 16. junija do 21. junija, kar pomeni, da je bilo na dan 833 vpogledov. UKC Maribor ima 3400 zaposlenih, iz česar sledi, da je v sodničine dokumente vpogledal skoraj vsak drugi zaposleni. To seveda ni njuno res, saj je en posameznik lahko vpogledal večkrat. Kakorkoli, v dokumente naj bi kukalo tudi administrativno osebje, več pa bo znanega po koncu preiskave konec meseca.
 

Neopravičljiva radovednost

Nepooblaščeni vpogledi v kartoteke niso redkost. Izredni nadzor v UKC Ljubljana je pred meseci razkril, da je 16 oseb (med njimi štiri medicinske sestre, dva zdravnika specializanta, dva zdravnika specialista), zaposlenih v UKC Ljubljana, decembra 2017 nepooblaščeno vpogledalo v zdravstveno kartoteko tedanje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc po njenem prihodu na urgenco. »Osebam, pri katerih se je pojavil dvom o utemeljenosti vpogledov v podatke, so bili izdani opomini zaradi varstva osebnih podatkov, varovanja uporabniškega imena, gesla za vstop v računalniški sistem in rednega odjavljanja,« so tedaj pojasnili v UKC Ljubljana.

Pred nepooblaščenimi vpogledi v zdravniško dokumentacijo v SB Trbovlje ni bil imun niti nekdanji minister za zdravje Samo Fakin in člani njegove družine. »Gre za radovednost zaposlenih. Pogledajo v podatke, da jo potešijo, in tukaj se zadeva ponavadi ustavi. Je pa to vsekakor nedopustno, saj se tovrstni podatki lahko tudi zlorabljajo,« je povedal Fakin.

Da so v zdravstvene kartoteke petih članov družina Fakin res vpogledovale nepooblaščene osebe, je ugotovila tudi posebna komisija, ki jo je imenovala direktorica SB Trbovlje Romana Martinčič. Sedem oseb, zaposlenih v administraciji, je v osebne podatke Fakinovih neupravičeno pogledalo kar štirinajstkrat. Komisija jih je pisno pozvala, naj argumentirajo svoje početje, s »spornimi« so se tudi osebno pogovorili, rezultat pa je sedem opominov pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, nam je povedala Martinčičeva. »Ker gre za prvi tak primer pri nas, se nismo odločili za najbolj radikalno potezo – takojšnjo odpoved. Menim, da je tudi opomin že zelo huda sankcija, saj ta sedmerica eno leto ne sme narediti nobenega podobnega prekrška.«

Zadeva je trenutno pri pooblaščenki za varstvo osebnih podatkov, ki se bo odločila o nadaljnjih ukrepih: sedmerico lahko doleti tudi denarna kazen, kot predvideva zakonodaja. »Sicer pa sem prepričana, da bi zadevo z nekdanjim ministrom Fakinom lahko uredili tudi brez medijske izpostavljenosti,« je še dejala Martinčičeva, ki je potrdila tudi neuradno informacijo, da je Fakinova hči, ki je delala v SB Trbovlje kot pravnica in ki je v tamkajšnji jedilnici tudi ujela govorice o zdravju svojih družinskih članov, kar je sprožilo uradno preiskavo vpogledov v njihove kartoteke, dala odpoved.

V Splošni bolnišnici Celje je 27 nepooblaščenih oseb brskalo po zdravstvenih podatkih posameznih vodstvenih delavcev in članov sveta zavoda, so pred časom poročali na Siolu. Več zaposlenih je menda brez pooblastil brskalo po podatkih Margarete Guček Zakošek, takrat še kandidatke za položaj direktorice, ki ga je zasedla februarja lani, in Barbare Tiselj, predsednice sveta zavoda celjske bolnišnice, ki je odločala o imenovanju. Poleg samoprijave informacijski pooblaščenki je bolnišnica uvedla delovnopravne postopke, ki so se v enem primeru končali z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pet oseb pa je prejelo opozorila pred odpovedjo.

V UKC Maribor naj bi nepooblaščene osebe vpogledovale tudi v dokumente nekdanjega zdravnika na Nevrološki kliniki Ivana Radana, ki je bil poleti leta 2015 hospitaliziran v tamkajšnji enoti za forenzično psihiatrijo.

Po slovenski zakonodaji spadajo podatki o zdravstvenem stanju posameznika med tako imenovane občutljive osebne podatke. Zanje veljajo še strožja pravila za njihovo varovanje.
 

Let's block ads! (Why?)

2019-08-01 09:22:29Z
https://news.google.com/__i/rss/rd/articles/CBMiXmh0dHBzOi8vd3d3LmRlbG8uc2kvbm92aWNlL3Nsb3ZlbmlqYS9uZXBvb2JsYXNjZW5pLXZwb2dsZWRpLXYtemRyYXZuaXNrby1rYXJ0b3Rla28tMjEyNzY0Lmh0bWzSAQA?oc=5

Čítať ďalej >>>>