Poleg tega so sodniki za še osem katalonskih politikov ali aktivistov odločili, da so krivi vstajništva ter zlorabe javnih sredstev, in jih kaznovali z zaporno kaznijo od devet do 13 let. Trije nekdanji katalonski ministri so bili zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev obsojeni na 12 let zapora, dva druga nekdanja ministra katalonske vlade pa sta bila obsojena na 10 let in pol zapora. Nekdanja predsednica katalonskega parlamenta Carme Forcadell je bila zaradi vstajništva obsojena na zaporno kazen 11 let in pol, vodji dveh civilnodružbenih gibanj Jordi Cuixart in Jordi Sanchez pa na devet let.
Trije obtoženci so krivi le neposlušnosti, zato so se izognili zaporni kazni.
Junqueras je sodbo označil za "maščevanje države" in poudaril, da Katalonci nimajo druge možnosti, kot da ustanovijo svojo državo. "Ni druge možnosti kot oblikovanje nove države, da bi pobegnili iz te, ki preganja demokrate, prepoveduje glasovanje in proteste ter zapira zaradi političnih prepričanj," je v prvem odzivu sporočil Junqueras. "Neodvisnost je danes potrebna bolj kot kdaj koli za svobodnejšo, pravičnejšo in bolj demokratično družbo," je dodal in napovedal, da se bodo vrnili še močnejši.
Španski notranji minister Fernando Grande-Marlaska je nato poudaril, da ne gre za maščevanje države, saj "so sodili konkretnim osebam za konkretna dejanja". "Imamo neodvisno sodno oblast z najnaprednejšimi demokratičnimi standardi ter pravno državo, in ne maščevalne države," je dejal.
Vrhovni sodniki se po napovedih pri sodbi niso odločili za kaznivo dejanje upora, ki bi pomenilo od 15 do 25 let zapora, ampak za vstajništvo. Pri uporu gre sicer za nasilen poskus spremembe strukture države, med drugim razglasitve neodvisnosti dela Španije. Pri vstajništvu pa gre za poskus oviranja izvajanja zakonodaje.
Nekdanji vodja katalonske vlade Carles Puigdemont je dejal, da je sodišče izreklo za skupno več kot 100 let zapornih kazni, kar je označil za "grozodejstvo". "Čas je za odziv ... za prihodnost naših sinov in hčera. Za demokracijo. Za Evropo. Za Katalonijo," je zapisal na Twitterju. Puigdemontu v Madridu niso sodili, ker je že pred aretacijami zbežal v Belgijo.
Sojenje zaradi priprave referenduma oktobra 2017
Sojenje se je začelo sredi februarja, končalo pa sredi junija. Sodili so jim zaradi njihove vloge pri pripravi prepovedanega referenduma o katalonski neodvisnosti 1. oktobra 2017, na katerem je večina glasovala za neodvisnost, in sprejetju deklaracije o neodvisnosti v katalonskem parlamentu konec oktobra 2017.
Spomnimo, katalonske oblasti so referendum izvedle kljub sodni prepovedi. Neodvisnost je podprlo 90 odstotkov udeležencev ob 42-odstotni udeležbi. Katalonski regionalni parlament je nato 27. oktobra 2017 potrdil resolucijo, ki predvideva ustanovitev neodvisne Katalonije kot "suverene, demokratične, socialne in pravne države".
Španska vlada v Madridu upa, da bo dolgo pričakovana sodba omogočila obnovo dialoga s katalonsko vlado v Barceloni.
Ogorčeni Katalonci znova na ulice
Gibanje za katalonsko neodvisnost pa želi, da bi sodba poenotila njegove vrste in da bi se njihovi podporniki odpravili na ulice. Civilnodružbena gibanja za večer po objavi sodbe pozivajo k protestom po vsej regiji. V sredo bodo začeli množične protestne pohode iz petih katalonskih mest proti Barceloni. Tja naj bi prispeli v petek, ko je napovedana tudi splošna stavka.
Madrid je medtem v Katalonijo že poslal policijske okrepitve in pripadnike Guardie Civil. V času sodbe naj bi bilo v regiji okoli 1.500 pripadnikov varnostnih sil.
Napetosti med katalonskimi in španskimi oblastmi se sicer zaostrujejo že nekaj tednov. Za zadnje zaostrovanje je poskrbela aretacija devetih aktivistov za katalonsko neodvisnost konec septembra. Sedmerico so obtožili terorizma.
2019-10-14 07:26:00Z
https://news.google.com/__i/rss/rd/articles/CBMiaGh0dHBzOi8vd3d3LnJ0dnNsby5zaS9zdmV0L2V2cm9wYS9rYXRhbG9uc2tpLXZvZGl0ZWxqaS1rcml2aS12c3RhamUtdi16YXBvci16YS1vZC1kZXZldC1kby0xMy1sZXQvNTAyMTM50gEA?oc=5
No comments:
Post a Comment