Pri sestopu z Vogla proti planini Razor se je poškodovala planinka, ki jo je moral, v težjih razmerah, reševati helikopter. Razmere v gorah so zimske, poti so poledenele, a planinka je imela kljub temu zgolj mestne derezice. Te za gore niso primerne, opozarjajo policisti in reševalci.
30. januarja ob 13.36 so novogoriški policisti dobili obvestilo, da se je pri sestopu z Vogla proti planini Razor (Občina Tolmin) poškodovala planinka. Policisti gorske policijske enote PU Nova Gorica so ugotovili, da sta okoli 9. ure 37-letni planinec in 23-letna planinka odšla peš s planine Podkuk proti vrhu Vogla (1.922 m visok hrib). Do tja sta se pred tem pripeljala z osebnim vozilom. Od planine Razor sta pohodnika nadaljevala po planinski poti v smeri Vogla; tam sta si zaradi zasnežene in deloma poledenele površine na planinske čevlje dodatno obula t. i. urbane derezice, ki so namenjene za hojo predvsem po ravnem oz. urbanem okolju in ne za hojo po zaledenelih in zasneženih površinah v zahtevnem gorskem okolju, opozarjajo policisti.
Tik pod vrhom Vogla (približno 150 metrov pred vrhom) sta se zaradi močnega vetra obrnila in začela spust po smeri letne poti – kakšnih 50 do 70 metrov. Tukaj je planinki zdrsnilo in je"obležala na točki, ki je označena s puščico", pravi gorski reševalec Miljko Lesjak iz GRS Tolmin.
Pri hoji sta si pomagala vsak z eno pohodno palico. Omenjena steza je pokrita s tanko plastjo ledenega snega, po vrhu pa je še nekaj centimetrov svežega snega. Po približno 50 metrih oz. okoli 13.20 je 23-letni pohodnici, ki je hodila le nekaj metrov za njenim prijateljem, na poledenelem in strmem pobočju zdrsnilo: med drsenjem se je nekajkrat tudi zakotalila.
Mlajša planinka je drsela približno 200 metrov po strmi zasneženi površini proti planini Razor, kjer se je nato ustavila negibna, nekaj minut je bila celo v nezavesti. Do nje je pristopil njen prijatelj in ji pomagal, nato pa je zaradi slabega signala odšel do bližnjega grebena, kjer je na pomoč poklical reševalce.
Pozneje so na kraju poleg policistov gorske policijske enote posredovali tudi reševalci GRS Tolmin, ki pravijo," da smo aktivirali helikopter Slovenske vojske z dežurno ekipo HNMP. V Tolminu se je v plovilo vkrcal letalec reševalec. Posadka helikopterja je na kraj odpeljala zdravnika letalca in reševalca letalca, saj je bilo reševanje zaradi močnih sunkov vetra zelo oteženo." Po prvih ugotovitvah zdravstvenih delavcev je bila 23-letna planinka predvidoma lažje poškodovana, utrpela je udarec v glavo in druge dele telesa ter površinske poškodbe – odrgnine. Glede na vse zbrane ugotovitve so policisti tujo krivdo izključili in bodo o vseh ugotovljenih dejstvih nesreče v gorah s pisnim poročilom obvestili Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici, še pravijo na PU Nova Gorica.
Miljko Lesjak iz GRS Tolmin še pravi,"da bi za klasično reševanje za dostop do kraja potrebovali vsaj dve uri ali več. Je bila pa ekipa reševalcev z vso opremo pripravljena na pristanku, da jo v primeru potrebe helikopter prepelje v bližino in s tem skrajša čas dostopa."
Dodal je še, da je pobočje na kraju nesreče zelo strmo, na poledeneli podlagi je bil svež sneg: "Teren je za hojo z derezicami nevaren, kar se je izkazalo tudi v tem primeru, ko je planinka zdrsnila. Brez uporabe pravih derez in seveda cepina je vzpon v takih razmerah smrtno nevaren! Seveda je treba upoštevati, da uporaba cepina in derez zahteva tudi potrebno znanje za zaustavitev v primeru padca. Tega znanja pa večina planincev na žalost nima."
Derezice so v gorah nevarne
Čeprav so pristojne institucije že večkrat opozorile, da pohodne derezice niso dereze, mnogi tega še vedno ne upoštevajo.Derezice torej ne sodijo v gore in so v kombinaciji s pohodnimi palicami še posebej nevarne. "Derezice se lahko uporabljajo na gozdnih cestah, planinah, kot sta Pokljuka, Velika planina, kjer konfiguracija terena ne dopušča večjih zdrsov in je njihov namen zgolj, da ne pademo na položni in poledeneli podlagi. Takoj ko gremo z derezicami v strmejša pobočja, obstaja nevarnost, da se nam snamejo s čevljev, saj nimamo stika s celotno podlago, s čimer zaradi naklonine povečamo možnost zdrsa in poškodbe ali celo smrti,"opozarjajo na Planinski zvezi Slovenije.
Za sredogorje in visokogorje so zato edina primerna oprema dereze. Takoj ko jih obujemo, v roke vzamemo cepin, pohodne palice pa pospravimo. Kajti le tako se bomo lahko ustavili, če nam bo zdrsnilo in bomo padli.
Ob tem je treba ponovno opozoriti, da nam oprema ne bo prida pomagala, če je ne znamo uporabljati. Veščini hojo z derezami in ustavljanje s cepini se je zato treba naučiti. In alpinističnih ter gorniških šol ali pa tečajev zimske tehnike nam v Sloveniji res ne primanjkuje.
2020-01-31 10:48:00Z
https://news.google.com/__i/rss/rd/articles/CBMidmh0dHBzOi8vd3d3LjI0dXIuY29tL25vdmljZS9jcm5hLWtyb25pa2Evei1tZXN0bmltaS1kZXJlemljYW1pLXYtemFzbmV6ZW5lLWp1bGlqc2tlLWFscGUtcmVzZXZhbC1qby1qZS1oZWxpa29wdGVyLmh0bWzSAQA?oc=5
No comments:
Post a Comment