Če bi na hrvaških predsedniških volitvah ponovno zmagala Kolinda Grabar-Kitarović, to v sodelovanju z vlado Andreja Plenkovića, ki je tudi njen strankarski kolega, ne bi pomenilo bistvenih sprememb, z zmago Zorana Milanovića pa se odpira osem potencialnih front, kjer si moža, ki bosta morala sodelovati, nista enotna.
Novi hrvaški predsednikZoran Milanović je večkrat napovedal, da bo v predsedniškem mandatu, če ga dobi, spoštoval zakone in Ustavo. Prav to pa mu na področju zunanje, varnostne in obrambne politike daje moč, da predsedniku vlade Andreju Plenkoviću zagreni zadnje leto njegovega mandata.
Jutarnji listje še pred drugim krogom volitev zbral osem tem, ki bi lahko bile predmet spora med njima.
1. Kdo bo nasledil načelnika generalštaba hrvaških oboroženih sil Mirka Šundova?
Ena prvih kadrovskih odločitev predsednika države bi morala biti imenovanje načelnika generalštaba hrvaških oboroženih sil. Aktualnemu Mirku Šundovu mandat poteče 1. marca, do še enega ni upravičen. Po zakonu predsednik Republike Hrvaške načelnika imenuje na predlog vlade. Za zdaj se glede tega omenjata dve imeni visokih častnikov in Milanović bi – če bi želel izkoristiti priložnost za izvajanje svojih pooblastil – lahko že takoj zavzel stališče, nasprotno Plenkovićevemu.
2. Imenovanje ’svojega’ človeka na vrh obveščevalne službe
Približno dva meseca po načelniku generalštaba se morata premier in predsednik dogovoriti o imenu vodje Hrvaške obveščevalne službe (SOA) Trenutnemu šefu Danielu Markiću mandat poteče maja, lahko pa ga ponovno imenujejo. V preteklosti sta predsednik in premier glede tega le stežka prišla skupaj, celo takrat, ko so kandidati plavali v skupnem političnem bazenu. Milanović ima sedaj dovolj časa, da se pozanima o sistemu in se odloči, ali se bo v tej zadevi strinjal s Plenkovićem. Zgodovina nas uči, da predsedniki držav nikoli niso izpustili priložnosti trdoglavega vztrajanja pri "svojem človeku" na čelu SOA.
3. Imenovanje veleposlanikov
To je še eno področje, ki predsedniku republike daje visoka pooblastila. Predsednik na predlog vlade sprejme odločitev o imenovanju veleposlanikov. V tem trenutku je v diplomatski mreži prazno mesto veleposlanika v Nemčiji. Ker je prav Nemčija tista, ki nadzira hrvaško predsedovanje Svetu EU in za njo prevzema predsedovanje, je Berlin za Hrvaško zelo pomemben, zato je izredno pomembno, da tja čim prej pošljejo veleposlanika. Ni treba posebej poudarjati, da bosta tako Plenković kot Milanović tam želela "svojega človeka". Po mnenju analitikov Milanović tam ne bi preneselIgorja Pokaza, veleposlanika v Veliki Britaniji, s katerim se ne marata še iz časov, ko sta skupaj delala na ministrstvu za zunanje zadeve, dejstvo, da je Pokaz Plenkovićev kum, pa pa še dodatno zaplete stvar. To bi torej lahko bila še ena točka spora.
4. Umik hrvaških vojakov iz Afganistana
Potem ko je poleti v Afganistanu umrl hrvaški vojak, je Milanović dejal: "To ni naša vojna, to ni niti več Natova vojna! Umik hrvaške vojske iz Afganistana je tema, o kateri je treba govoriti!" Da tega ne govori samo zaradi padlega vojaka, je dokazal že mesec prej, ko je dejal: "Bil sem med tistimi, ki so sodelovali pri sprejetju politične odločitve, da hrvaška vojska leta 2003 odide v Afganistan. 16 let pozneje je to vojsko treba umakniti. Tja več ne spadamo. Tako zaradi varnostnih kot gospodarskih razlogov, to je nevarno." Če bi Milanović vztrajal pri umiku hrvaških vojakov iz Afganistana, bi to zagotovo izzvalo konflikt tako s premierom, kot tudi ZDA in Natom.
5. Milanović želi nabaviti bojna letala, a ne prek razpisa
Milanović podpira obnovo bojne eskadrilje, vendar se ne strinja z načinom Plenkovićeve vlade, ki letala kupuje prek javnega razpisa. Meni, da bi bilo treba sesti za mizo s predstavniki ameriške vlade kot strateškimi partnerji in se neposredno dogovoriti o nakupu letal. Ne bi bilo nenavadno, če bi Milanović na enem od srečanj Sveta za nacionalno varnost zahteval spremembo v postopku nabave in se zavzel za direkten dogovor z Američani. Tudi v tem primeru bi bil konflikt s premierjem neizogiben.
6. Za Milanovića je Madžarska 'majhna država brez značaja'
"Prijateljstvo med Madžarsko in Hrvaško je zgled za vso Evropo," je pred dnevi dejal zunanji minister Gordan Grlić Radman. Takšna izjava Milanoviću ne bi padla na pamet. Zgodovina spora z Viktorjem Orbanom sega še v njegov premierski mandat. Milanović je Orbana označil za majhnega diktatorja, Orban pa je v govoru svojemu narodu izjavil, da so nekateri politiki, med njimi tudi Milanović, vanje hoteli zariti zobe, a so jih namesto tega polomili. V odgovoru na vprašanje, kako bi se proti Madžarski in Orbanu vedel kot predsednik, je bil Milanović nedavno jasen: "Niti malo razumevanja nimam za Orbana. K sreči je Madžarska majhna država brez karakterja. To ne bo moja družba, ko bom predsednik, moja družba bo v Parizu!"
7. Izstop Hrvaške iz Pobude treh morij
Pobudo treh morij sta pred tremi leti formalno sprožila hrvaška predsednica in poljski predsednik, predsednik vlade Plenković pa je ni sprejel z navdušenjem in tudi ni bila ni bila njegova zunanjepolitična prioriteta. Na presenečenje vseh pa se je ta pobuda znašla v programu hrvaškega predsedovanja Svetu Evropske unije, podprl pa jo je tudi predsednik vlade. Milanović tudi tu stoji na nasprotnem bregu. "Gre za brezglavo in nesmiselno ter potencialno nevarno pobudo," je prepričan. Pričakovati gre, da bo vztrajal, da Hrvaška od nje odstopi.
8. Poskus ponovnega problematiziranja sprejetja evra
Čeprav to ni v predsednikovi pristojnosti, je sprejetje evra še eno področje, kjer bi Milanović lahko povzročal težave Plenkoviću. V nasprotju s predsednikom vlade in Lizbonsko pogodbo Milanović namreč nasprotuje brezpogojni uvedbi evra. "Pred sprejetjem evra bi bilo treba dobro razmisliti, saj bomo tako za vedno ostali brez svoje nacionalne valute, ta pa, kakršnakoli že je, je naša!"je dejal pred dnevi. Je pa res, da je še julija dejal, da je evro na Hrvaškem v roku petih let povsem mogoč, a le, če bo šlo za "skupno odločitev ljudi, ki razmišljajo in sprejemajo odločitve o svoji usodi."
Hrvaški mediji:Milanovićeva zmaga ne prinaša sprememb v hrvaško zunanjo politiko
Vse našteto so sicer resda teme, kjer bi Plenković in Milanović lahko zavzela nasprotna stališča, realno gledano pa Milanovićeva zmaga ne bo vplivala na politiko Zagreba do Evropske unije, danes ocenjujejo hrvaški mediji, ki jih navaja STA.
Jutarnji listtako piše, da Milanović nikoli ni pod vprašaj postavljal članstva Hrvaške v EU in zvezi Nato, čeprav je med kampanjo dejal, da bi umaknil hrvaške vojake iz Natove misije v Afganistanu. Tako pri tem kot pri izjavi, da bi razmislil o uvajanju evra kot hrvaške valute je šlo po mnenju časnika za njegovo oceno, da bosta obe sporočili dobro odmevali v javnosti, saj dobro ve, da ni tako enostavno enostransko umakniti vojakov iz zavezniške misije. In Hrvaška, tudi če bi hotela, ne more vstopiti v območje evra, če ni dobro pripravljena. Milanović tudi ve, da so argumenti za uvedbo evra močnejši kot nasprotni.
Peta sprememba na Pantovčaku doslej je nova etapa v razvoju hrvaške demokracije. Zdaj sta na vrsti Milanović in Plenković, pa ocenjuje Večernji list.Predsedovanje Svetu EU, kriza v odnosih med ZDA in Iranom ter brexit so samo nekateri od zunanjepolitičnih izzivov, v katerih bosta morala premier in predsednik pokazati politično in človeško zrelost. Potem ju čaka še en izpit - konec mandata vodje varnostno-obveščevalne službe, agencije, ki se je popolnoma po nepotrebnem znašla v središču predsedniške predvolilne kampanje, dodaja zagrebški časnik.
Da bo Plenković precej lažje sodeloval s predsednikom države iz druge politične opcije, pa ocenjuje novičarskitportal.hr.V dinamiki napetosti med Banskimi dvori in Pantovčakom, ki nista enakih političnih barv, je lažje doseči kompromis in boljše rešitve od tistih, ki temeljijo na ideologiji, kot se nekajkrat zgodilo v času predsednika države Stjepana Mesića in premierja Iva Sanaderja, portal navaja mnenje profesorja z zagrebške fakultete za politične vede Višeslava Raosa.
SDP bo zagotovo pričakovala, da bo Milanović kot neformalni vodja opozicije vodil čiščenje poti proti spremembi vlade, a pomembnejša naloga novega predsednika republike bo sanirati posledice vladavine Grabar-Kitarovićeve, poudarja časnik 24 sata. Okrevanje družbe, zaščita ustave in zakonov, krepitev institucij, promocija liberalne demokracije naj bi bile glavne Milanovićeve naloge vsaj v prvem letu mandata. Potem ko je Kolinda delila družbo, jo mora Milanović zdaj združiti v različnosti. Sliši se kot nemogoča misija, še meni komentator.
2020-01-06 12:41:00Z
https://news.google.com/__i/rss/rd/articles/CBMiMWh0dHBzOi8vd3d3LjI0dXIuY29tL25vdmljZS90dWppbmEvcGxlbmtvdmljLmh0bWzSAQA?oc=5
No comments:
Post a Comment