Glede na sklep Banke Slovenije mora potrošniku po plačilu vseh obrokov posojila vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače, kar pomeni 674 evrov do 31. decembra letos oziroma 715 evrov po 1. januarju 2020.
Minimalni ostanek od plače:
- 674 evrov do 31. decembra letos,
- 715 evrov po 1. januarju 2020.
Znesek za preživljanje družinskega člana:
- 237,29 evra na otroka v dvostarševski družini,
- 309,68 evra na otroka v enostarševski družini.
Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, je treba znesku minimalne plače prišteti še znesek za preživljanje družinskega člana oziroma člane v višini do 402,18 evra. Pri posojilojemalcih, ki so posojilo najeli pred prvim novembrom in posojilo odplačujejo že zdaj, zaradi sprememb ne bo posegov, pojasnjujejo v Banki Sloveniji.
Brez možnosti najema posojila več kot 300 tisoč ljudi
V Združenju bank Slovenije so medtem izračunali, da bo omejitev kreditiranja prizadela več kot 300 tisoč ljudi, ki po novem ne bodo več dobili posojil. Po njihovih izračunih bo ukrep prizadel 57 odstotkov oziroma od 213 tisoč do 380 tisoč upokojencev s starostno pokojnino do 700 evrov, najmanj 20 odstotkov oziroma 114 tisoč zaposlenih z neto plačo do 928 evrov, ki (so)preživljajo enega otroka, ter od deset do 25 odstotkov zaposlenih z višjimi plačami.
Primer: upokojenec s pokojnino 657 evrov neto (povprečna neto starostna pokojnina, avgust 2019)
Obstoječa posojila: 0 evrov
Posojilna sposobnost: 657 - 715 = 0 evrov
Znesek osebnega (potrošniškega) posojila za 7 let = 0 evrov
Znesek stanovanjskega posojila za 20 let: zaradi starosti kreditiranje na 20 let ni mogoče
V tem primeru se upokojenec ne more zadolžiti.
Nove omejitve veljajo samo za banke in hranilnice v Sloveniji, v tujini pa ta pravila ne veljajo. Po dosedanji zakonodaji je potrošniku po poplačilu obrokov posojila ostal večji del ali celotna plača, pri kratkoročnih posojil pa so banke kreditirale pod minimalno plačo, saj bi sicer nekatere dobrine najranljivejšemu delu prebivalstva ostale nedosegljive, pojasnjujejo v Združenju bank Slovenije.
V Združenju bank Slovenije so izračunali, da bo omejitev kreditiranja prizadela več kot 300 tisoč ljudi, ki po novem ne bodo več dobili kreditov.
Primer: upokojenec s pokojnino 800 evrov neto (nadpovprečna neto pokojnina)
Obstoječa posojila: 0 evrov
Posojilna sposobnost: 800 - 715 = minimalni znesek mesečnega odplačila 85 evrov
Znesek osebnega (potrošniškega) posojila za 7 let = okvirno največ 6.000 evrov
Znesek stanovanjskega posojila za 20 let = zaradi starosti kreditiranje na 20 let ni mogoče
Upokojenec lahko najame posojilo do šest tisoč evrov.
Po novem bo pri izračunu posojilne sposobnosti treba upoštevati tudi denarna sredstva, ki omogočajo dostojno preživljanje vzdrževanih družinskih članov. Ta strošek se do zdaj ni neposredno navajal kot zagotavljanje dela dohodka za vzdrževane družinske člane, je bil pa zajet v kategoriji življenjskih stroškov.
Primer: štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma
Plača posojilojemalca: 928 evrov neto
Obstoječa posojila: 0 evrov
Posojilna sposobnost: 928 - (715+237) = 0 evrov
Znesek osebnega (potrošniškega) posojila za 7 let = 0 evrov
Znesek stanovanjskega posojila za 20 let = 0 evrov
V tem primeru nobeden od staršev ne more najeti posojila.
Kako bo ukrep prizadel družine z mladoletnimi otroki
V Združenju bank Slovenije so pripravili več primerov, ki kažejo na to, kako bo omejitev kreditiranja prizadela družine z otroki in starše samohranilce. Najbolj zgovoren je spodnji primer štiričlanske družine z dvema mladoletnima otrokoma in plačo posojilojemalca 928 evrov neto, v katerem nobeden od staršev pri banki ne bo mogel najeti posojila.
Primer: dvočlanska družna z enim mladoletnim otrokom (na primer mati ali oče samohranilka)
Plača posojilojemalca: 1.119 evrov (povprečna neto plača, julij 2019)
Obstoječa posojila: 0 evrov
Posojilna sposobnost: 1.119 - (715+310) = najvišji znesek mesečnega odplačila 94 evrov
Znesek osebnega (potrošniškega) posojila za 7 let = 0 evrov
Znesek stanovanjskega posojila za 20 let = okvirno največ 17 tisoč evrov
Mati ali oče samohranilec se lahko zadolži do največ 17 tisoč evrov. Po tem dodatno kreditiranje ni več mogoče.
Nova pravila bodo prizadela tudi enostarševske družine. Mati ali oče samohranilec s plačo 1.119 evrov neto, ki preživlja enega mladoletnega otroka, se bo po novem lahko zadolžila oziroma zadolžil največ do 17 tisoč evrov, po tem pa tudi dodatno kreditiranje ni več mogoče.
Po novem je pri izračunu kreditne sposobnosti potrebno upoštevati tudi denarna sredstva, ki omogočajo dostojno preživljanje vzdrževanih družinskih članov.
Primer: štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma
Plača kreditojemalca: 1.056 evrov neto
Obstoječi krediti: 0 evrov
Kreditna sposobnost: 1.056 - (715+237) = maksimalni znesek mesečnega odplačila 104 evrov
Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = okvirno 7.000 evrov
Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = okvirno 18.500 evrov
Če oba starša prejemata omenjeno plačo, se lahko vsak zadolži največ do 18 tisoč evrov oziroma skupaj za največ do 36 tisoč evrov. Po tem dodatno kreditiranje ni več možno.
V štiričlanski družini z dvema otrokoma, kjer starša prejemata po 1.056 evrov neto, se lahko vsak od njiju zadolži največ do 18 tisoč oziroma skupaj za 36 tisoč evrov (dodatno kreditiranje po tem ne bo možno).
Primer: štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma
Plača kreditojemalca: 1.119 evrov (povprečna neto plača, julij 2019)
Obstoječi krediti: 0 evrov
Kreditna sposobnost: 1.119 - (715+237) = maksimalni znesek mesečnega odplačila 167 evrov
Znesek osebnega (potrošniškega) kredita na 7 let = okvirno maksimalno 11.500 evrov
Znesek stanovanjskega kredita na 20 let = okvirno maksimalno 30.000 evrov
Če oba starša prejemata povprečno slovensko plačo, se lahko vsak od njiju zadolži največ do 30 tisoč evrov oziroma skupaj za 60 tiso evrov. Po tem dodatno kreditiranje ni več možno.
Če v štiričlanski družini oba od staršev prejemata povprečno slovensko plačo v višini 1.119 evrov, pa se lahko vsak od njiju zadolži največ za 30 tisoč oziroma skupaj za 60 tisoč evrov, dodatno kreditiranje pa po tem ne bo možno.
Ogulinova: Država ne bi smela delovati proti socialno najšibkejšim
"Če kaj, ne razumem ukrepov, ki dobesedno delujejo proti tistim, ki se najbolj trudijo, da bi v pogojih, ki vladajo pri nas, dostojno živeli," problematiko dostopnosti kreditiranja komentira predsednica Zveze prijateljev Mladine Ljubljana Moste – Polje Anita Ogulin. "Pogoji, ki jih država trenutno vzpostavlja kot edino pravilne in pravične, socialno ogrožene družine in mlade še bolj oddaljujejo od tega, da si čim prej zagotovijo lastno streho nad glavo, ki je že po ustavi pravica vsakega posameznika," opozarja Ogulinova.
Pogoji, ki jih trenutno vzpostavlja država, socialno ogrožene družine in mlade še bolj oddaljujejo od tega, da si čim prej zagotovijo lastno streho nad glavo, opozarja predsednica ZPM Ljubljana Moste – Polje Anita Ogulin.
Prav izobraženi mladi in mlade družine imajo namreč po njenih besedah v tem trenutku velik problem, da si zagotovijo lastno stanovanje oziroma dom. "Če država ta trenutek deluje proti socialno najšibkejšim, to pomeni, da ustvarja novi razred mladih revnih. Že vnaprej jim onemogoča, da bi živeli enakovredno in dostojno, zato so ti ukrepi nedopustni," poudarja Ogulinova.
V ZPM državo opozarjajo, da mora poskrbeti za prijaznejše kreditne pogoje, za socialna stanovanja in njihovo dostopnost ter da ima vsak otrok pravico do strehe nad glavo. "Pričakovala bi, da bi bil bančni sistem prijaznejši in bolj podporen do tistih, ki s krediti rešujejo stanovanjske probleme, predvsem pa omogočal mladim, ki vstopajo na trg delovne sile, da bi prek pogojev odplačevanja kredita imeli prijaznejši dostop do njega. Tudi ta ukrep državljane Slovenije spravlja v neenak položaj," dodaja Ogulinova.
Mrak: Ko Banka Slovenije ni opozarjala, smo se znašli v zoprnih situacijah
V Združenju bank Slovenije ocenjujejo, da bo omejitev dostopa do posojil imela širše posledice. Kreditiranje naj bi se po njihovih ocenah zmanjšalo za od 50 do 70 milijonov evrov mesečno oziroma za od 600 do 740 milijonov evrov letno. Če država ne bo ponudila alternativnih virov financiranja, ocenjujejo, da se bo znižal življenjski standard, ukrep pa bo predvidoma negativno vplival tudi na rast BDP. Da so na Banki Slovenije izgubili stik z realnostjo in ljudmi, je v torek ocenil tudi predsednik vlade Marjan Šarec.
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je za Televizijo Slovenija včeraj povedal, da je bistvo ukrepa, da se poseže v prekomerno kreditiranje. "Kar nekaj prebivalcev ne more pridobiti določenih dobrin, ker jim to ne omogoča njihova plača. Če tem ljudem dajemo lažno utvaro, da si te dobrine lahko kupijo prek posojil, ki jih že danes težko odplačujejo, še težje pa jih bodo odplačevali, ko se bodo gospodarske razmere zaostrile, je to na nek način lažna iluzija," je pojasnil Vasle. To po njegovih besedah predstavlja nevarnost za omenjene kreditojemalce, banke, pa tudi za državo, proračun in davkoplačevalce, ki bi na koncu plačali potencialno škodo.
Delovanje Banke Slovenije v smeri, da opozarja na neke reči, je popolnoma pravilno, je prepričan ekonomist Mojmir Mrak: "Takrat, ko centralna banka tega ni počela, smo se znašli v precej zoprnih situacijah."
Ekonomist Mojmir Mrak v odgovoru na vprašanje, zakaj takšna intervencija bančnega regulatorja v banke, ki so po zadnji krizi pristale v (večinski) zasebni lasti in ki naj bi bile same sposobne oceniti tveganja, pojasnjuje, da se banke lahko zavaruje na različne načine. "Ker sistem na evropski ravni za zdaj ne funkcionira v celoti, še vedno ni popolnoma izključeno, da bi potencialno reševanje bank, če bi do njega hipotetično prišlo, potekalo na plečih držav članic," pojasnjuje Mrak.
Delovanje Banke Slovenije v smeri, da opozarja na neke reči, je popolnoma pravilno, je prepričan Mrak: "Takrat, ko centralna banka tega ni počela, smo se znašli v precej zoprnih situacijah." Če so bili za zadnjo bančno krizo krivi slaba posojila, ki so jih dobila velika podjetja, se po njegovih besedah nova kriza zagotovo ne bo ponovila na identičen način.
"Na področju komercialne politike bank nimamo nobene vladne politike"
"Banka Slovenije mora imeti dovolj močne informacije in argumente, da je šla v takšno stvar. Kakšni so, ne bi hotel špekulirati. Me je pa presenetilo, da predsednik vlade tako vehementno komentira takšne stvari. Verjetno obstajajo kakšni drugi kanali, prek katerih se lahko pogovori s centralno banko, ampak očitno se je hotel prek medijev," potezo premierja Šarca komentira predavatelj na ljubljanski ekonomski fakulteti.
Mrak ob tem poudarja, da je pri nas že nekaj vlad napovedalo pomoč mladim družinam na stanovanjskem področju. "To, s čimer smo zdaj soočeni, so čisto komercialni krediti. Vlada ima še vedno veliko možnosti, da na tem področju kaj naredi, če si to želi in če ima za to finančne možnosti. Na področju komercialne politike bank namreč še vedno nimamo nobene vladne politike. To, da so krediti na razpolago, je lahko en element te politike, vendar pa to ni politika vlade. To je politika bank," še dodaja ekonomist.
2019-10-30 12:42:01Z
https://news.google.com/__i/rss/rd/articles/CBMid2h0dHBzOi8vc2lvbC5uZXQvcG9zZWwtZGFuZXMvbm92aWNlL25vdmEtcHJhdmlsYS1wcmkta3JlZGl0aWgtdHVkaS10YS11a3JlcC1kcnphdmxqYW5lLXNwcmF2bGphLXYtbmVlbmFrLXBvbG96YWotNTEwNzE20gEA?oc=5
No comments:
Post a Comment