Pages

Friday, November 22, 2019

Bertoncelj: Proračuna sta usmerjena v povečevanje blaginje vseh ljudi - 24ur.com

Bertoncelj: Proračuna sta usmerjena v povečevanje blaginje vseh ljudi - 24ur.com

Proračuna za prihodnji dve leti sta dobra, razvojno in socialno naravnana, usmerjena v povečevanje blaginje vseh ljudi in tudi v skladu s fiskalnim pravilom, je poudaril finančni minister Andrej Bertoncelj. Kot pomembno je izpostavil še potrditev zakona o izvrševanju proračunov.

MinisterAndrej Bertoncelj je po glasovanju poslancev o proračunih, ki se je po dvodnevni razpravi zavleklo v noč, spomnil na oceno fiskalnega sveta, da sta proračuna za leti 2020 in 2021 skladna s fiskalnim pravilom. Prav tako je zadnja ocena Evropske komisije po njegovih navedbah v tem delu ugodna in nakazuje, da bi lahko Slovenija iz skupine držav, za katere obstajajo tveganja za neskladje z evropskimi proračunskimi pravili, napredovala med pretežno skladne države.

Finančni minister Andrej Bertoncelj je zadovoljen s sprejetima proračunoma.FOTO: Bobo

Poslanci so sicer sprejeli še kup drugih zadev. Zvišali so najnižjo urno postavko za študentsko delo, potrdili zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah, uveljavili vladni predlog povprečnine za občine in znižali davek na knjige, koaliciji pa ni uspelo s predlogom za ukinitev dodatka za delovno aktivnost. 

'Najbolj pomembno pa je, da sta oba proračuna dobra za naše ljudi'

Bertoncelj verjame tudi, da bo zakon o izvrševanju proračunov ponovno potrjen tudi v primeru veta državnega sveta, pri čemer je pozval k modrosti.

Bertoncelj je sicer izpostavil, da je pri snovanju proračunov med drugim zasledoval proračunskih presežkov in spoštovanje pravila dolga. "Najbolj pomembno pa je, da sta oba proračuna dobra za naše ljudi, naslavljata vse kategorije in vse generacije ter jim povečujeta blaginjo," je dejal Bertoncelj in naštel upokojence, zaposlene ter socialne kategorije.

Sprejetje proračunskih dokumentov je po ministrovih ocenah zelo pomemben korak naprej, "ki ne glede na vse kaže na trdnost koalicije". Proračuna in spremljevalni dokumenti so bili namreč potrjeni z več kot absolutno večino."Pomembno je, da imamo proračuna in da vlada lahko dela naprej,"je dodal.

DZ je proračun za leto 2021 sprejel z 49 glasovi za, 40 poslancev je bilo proti. Proračun za leto 2020 je sprejel z 49 glasovi za in 41 proti. Za zakon o izvrševanju proračuna je glasovalo 48 poslancev, 41 jih je nasprotovalo.

Pri tem zakonu je bilo napeto zaradi zvišanja povprečnine za občine. Odbor DZ za finance jo je namreč občutno zvišal, DZ pa je danes sprejel dopolnilo koalicije, s katerim se znižuje na prvotni vladni predlog. Če tega ne bi storili, je minister pred nekaj dnevi posvaril pred neskladnostjo zakona o izvrševanju proračunov s proračuni in v tem primeru pod vprašaj postavil tudi svojo funkcijo.

Manjšinska koalicija je proračuna in spremljevalne dokumente danes potrdila s pomočjo poslancev opozicijske SNS in obeh poslancev narodnosti, medtem ko so proti glasovali poslanci SDS, Levice in NSi.

DZ po vetu znova potrdil dvig najnižje bruto urne postavke za študentsko delo

Poslanci so tudi v drugo potrdili novelo zakona za uravnoteženje javnih financ, po kateri bo morala bruto urna postavka za študentsko delo znašati najmanj 5,4 evra. Za novelo je glasovalo 58 poslancev, proti ni bil nihče. DZ je o zakonu moral odločati znova, ker je državni svet konec oktobra nanj izglasoval veto.

Novela določa, da začne nova najnižja bruto urna postavka za študentsko delo veljati s 1. januarjem prihodnje leto.

Državni svet je veto na novelo izglasoval, ker je bila sprejeta brez sodelovanja socialnih partnerjev v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Državni svetniki so tudi prepričani, da bi bilo treba pred spreminjanjem najnižje urne postavke narediti celovito analizo študentskega dela in oceniti dejanske učinke predloga na gospodarstvo in širšo družbo. Zakon bo po njihovem mnenju prinesel tudi preveliko podražitev študentskega dela, kar da bi lahko privedlo ne samo do njegovega zmanjševanja, temveč tudi do dejanske ukinitve.

Miha Kordišje danes ponovil, da so v Levici predlog novele v DZ vložili, ker so prepričani, da trenutno študentsko delo ni plačano pravično. Trenutna minimalna urna postavka za študentsko delo, ki znaša 4,89 evra bruto, je namreč določena nižje, "kot je vrednotena ura zaposlenih za minimalno plačo, s tem pa se krši načelo enakega plačila za enako delo", je dejal. Spomnil je tudi, da je Levica v osnovnem predlogu zakona predlagala, da bi najnižja bruto urna postavka za študentsko delo znašala 5,9 evra, a jo je koalicija povozila z dopolnilom, ki predvideva 5,4 evra.

DZ je potrdil novelo zakona o davku na dodano vrednosti (DDV), po kateri bo se bo z novim letom obdavčitev knjig in drugih publikacij znižala z 9,5 na pet odstotkov. Poslanci želijo s tem prispevati k večji dostopnosti kakovostne pisane besede za bralce.

Mojca Žnidaričje povedala, da so v SMC prvotnemu predlogu Levice nasprotovali, ker je šlo za nerealno zahtevo, ki bi lahko negativno vplivala na študentsko delo. Zdajšnja rešitev pa pomeni kompromis, ki je lahko sprejemljiv za vse, je dejala.

Jožef Horvat je v imenu NSi odrekel podporo noveli. Dvig minimalne bruto urne študentske postavke namreč po njihovem mnenju pomeni, da je na nerazvitih območjih konec s študentskim delom. Iz podobnega razloga so podporo noveli odrekli tudi v SDS. 

Glede povprečnin za občine obveljal vladni predlog

Občine bodo v prihodnjih dveh letih upravičene do povprečnine v višini, kot jo je predlagala vlada. Potem ko jo je odbor DZ za finance prejšnji teden občutno zvišal, so poslanci tokrat soglašali s predlogom koalicijskih poslanskih skupin, da se ta znesek spet zniža. Pred zvišanjem povprečnine je pred dnevi precej ostro posvaril minister za finance.

Poslanci so sicer sprejeli še kup drugih zadev. Zvišali so najnižjo urno postavko za študentsko delo, potrdili zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah, uveljavili vladni predlog povprečnine za občine in znižali davek na knjige, koaliciji pa ni uspelo s predlogom za ukinitev dodatka za delovno aktivnost. FOTO: Bobo
V SDS in NSi bi povprečnino zvišali za približno 70 evrov na prebivalca, kar je matični odbor v petek tudi potrdil. Za današnje glasovanje so nato poslanci koalicije vložili dopolnilo, s katerim je DZ znižal povprečnino na vladno raven, nakar so v SDS in NSi poskusili z novim predlogom zvišanja, tokrat za 35 evrov.

Za leto 2020 je vlada določila povprečnino v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra. Številki sta izračunani v skladu z metodologijo iz zakona o financiranju občin in sta najvišji v zgodovini.

"Če ne moremo dati 35 evrov več na leto na občana, kot je predlagala vlada, potem je boljše, da nas tukaj ni," je k podpori pozval Horvat (NSi). Robert Pavšič (LMŠ) je na drugi strani opozoril, da bi že zvišanje za samo en evro povzročilo neskladnost proračuna. Poslanci so nato dopolnilu odrekli podporo.

Kot običajno, zakon o izvrševanju proračuna določa tudi višino letnega dodatka za upokojence. Ta bo izplačan v petih razredih, glede na višino pokojnine pa se bo gibal od 130 do 440 evrov.

Še en zakon po vetu DS potrjen v parlamentu: sodno varstvo po izbrisih v bankah

Uveljavitev zakona za učinkovito sodno varstvo je DZ naložilo ustavno sodišče jeseni 2016, ko je odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki izbrisanim ni omogočil učinkovitega sodnega varstva.

Po vetu državnega sveta so s 47 glasovi za in 41 glasovi proti vnovič potrdil tudi vladni zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah. A do njegove uveljavitve bo preteklo še nekaj časa, saj je Banka Slovenije napovedala vložitev presoje njegove ustavnosti.

Banka Slovenije prereka rešitev, da bo ona financirala morebitno dosojene odškodnine, saj naj bi se s tem kršila prepoved monetarnega financiranja in naj bi se posegalo v njeno finančno neodvisnost. V morebitnem neskladju z ustavo so v zakonu še določilo o razkritju identitete vlagateljev ob izplačilu morebitno dosojene odškodnine, omejitev višine odškodnine in posebno pavšalno nadomestilo za male nepremožne vlagatelje.

Zaradi spornosti razkritja osebnih podatkov ob razkritju identitete, ki jo bo moral upravičenec razkriti, če bo hotel dobiti morebitno dosojeno odškodnino, je zakon dopolnjen z utemeljitvijo javnega interesa. Zakon določa tudi izplačila pavšalnega nadomestila izbrisanim nepoučenim manjšinskim vlagateljem, katerih bruto plača je bila v letu 2013 nižja od povprečne plače v državi. Povračilo naj bi doseglo 80 odstotkov njihove naložbe, a ne več kot 20.000 evrov.

Let's block ads! (Why?)



2019-11-22 07:02:00Z
https://news.google.com/__i/rss/rd/articles/CBMib2h0dHBzOi8vd3d3LjI0dXIuY29tL25vdmljZS9zbG92ZW5pamEvYmVydG9uY2Vsai1wcm9yYWN1bmEtc3RhLXVzbWVyamVuYS12LXBvdmVjZXZhbmplLWJsYWdpbmplLXZzZWgtbGp1ZGkuaHRtbNIBAA?oc=5

Čítať ďalej >>>>


No comments:

Post a Comment