Morje je v teh dneh spet visoko in poplavlja. Obalno črto je prestopilo ob šesti uri zjutraj, največjo gladino pa je doseglo ob osmi uri, ko je poplavilo najnižje dele obale v višini do 20 centimetrov, kar se je zgodilo že dvanajstič v tem mesecu. Kaj so vzroki za povišano plimovanje morja in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?
Ob 6.20 je v Piranu morje poplavilo obalo. Sprožena je bila sirena javnega alarmiranja, poroča Uprava za zaščito in reševanje.
Kot je za STApojasnil poveljnik piranske civilne zaščite Egon Štibilj, plimovanje ni imelo posledic, saj ni poplavilo niti ceste, višina vode pa že upada. Novo obsežnejše plimovanje sicer pričakujejo s srede na četrtek, je dodal Štibilj.
Močan veter potiska morsko vodo proti severu, kjer se posledično kratkotrajno poviša morska gladina
Vnovično povišano plimovanje morja je posledica ciklona, ki se je ponoči spustil v zahodno Sredozemlje in se zdaj počasi pomika proti jugovzhodu. Zaradi ciklona se je vzdolž Jadrana okrepil jugo, katerega sunki na odprtem morju dosegajo okoli 100 kilometrov na uro. Močan veter potiska morsko vodo proti severu, kjer se posledično kratkotrajno poviša morska gladina, ki nato zaniha nazaj proti južnemu Jadranu. Vendar to še ne zadostuje za poplavljanje, nihanje morja mora sovpadati s plimo, ki pa je povezana s položajem Lune in v manjši meri tudi Sonca. Trenutno smo zelo blizu prazne lune, ki bo nastopila v torek ob 16. uri in 5 minut.
Vpliv Lune in Sonca na plimovanje morja
Luna in Sonce na naš planet delujeta s privlačno silo, ki pojema s kvadratom razdalje. Ker je Luna relativno blizu Zemlji, je njen vpliv na objekte na Zemlji velik, vpliv Sonca pa je zaradi njegove velike oddaljenosti kljub izredno veliki masi za več kot polovico manjši. Kopno je trdno in njegova oblika se ob delovanju privlačne sile zelo malo spreminja, so pa zato njenemu vplivu toliko bolj podvrženi oceani in morja. Privlačna sila med Luno, Zemljo in Soncem povzroča dviganje in spuščanje gladine morja po vsem svetu.
V času polne lune ali ščipa in v času prazne lune ali mlaja je plimovanje najizrazitejše, saj sta Luna in Sonce takrat na isti osi, kar pomeni, da se njun vpliv na plimovanje sešteje. Najvišjo plimo imamo na tisti strani Zemlje, ki ji je Luna najbližje, plima pa se pojavi tudi na nasprotni strani Zemlje, saj se celoten planet pomakne nekoliko bližje k Luni. Vmes imamo dve območji oseke, kjer je vode manj.
V času prvega in zadnjega krajca sta Luna in Sonce postavljena pravokotno na Zemljo in morsko gladino vlečeta vsak v svojo smer. Takrat je razlika med plimo in oseko najmanjša in v Kopru znaša okoli 60 centimetrov.
Plima in oseka se v povprečju izmenjata na 6 ur in 12 minut, kar pomeni, da se na določeni lokaciji na Zemlji v enem dnevu zvrstita dve plimi in dve oseki.
Vpliv vremena na gladino morja
Velik vpliv na plimovanje morja imajo tudi meteorološki dejavniki, med katerimi sta najpomembnejša zračni tlak in veter. Padec tlaka za en milibar povzroči zvišanje morske gladine za približno en centimeter. Ob nizkem zračnem tlaku v severnem Jadranu piha jugo, ki proti obali potiska večje količine morske vode. Takrat se lahko gladina morja tako zviša, da poplavi nižje dele obale.
Morje ob slovenski obali poplavlja, ko gladina morske vode na mareografski postaji Koper preseže višino 300 centimetrov, kar se v povprečju zgodi osemkrat na leto. Takrat morje poplavi nabrežja v Izoli, Piranu in Kopru. Poplave morja so najpogostejše jeseni in pozimi. Po podatkih Arsa se je najvišja plima pri nas zgodila leta 1969, ko je gladina morja dosegla 394 centimetrov, medtem ko je bila plima pred dvema tednoma druga najvišja doslej.
Kaj nas čaka v prihodnosti?
Temperatura na Zemlji je vse višja. Eden izmed najočitnejših znakov globalnega segrevanja je tudi zviševanje morske gladine. Po podatkih Agencije za okolje se je povprečna višina morja ob slovenski obali v zadnjih 55 letih zvišala za približno 10 centimetrov ali povprečno za 1,7 milimetra na leto, v zadnjih 20 letih pa v povprečju za pet milimetrov na leto, kar je več od evropskega in globalnega povprečja. Po projekcijah se bo gladina Jadranskega morja do konca stoletja zvišala še vsaj za 30 centimetrov, po najslabšem scenariju pa lahko tudi za več kot meter, kar pomeni, da bi se poplave pojavljale že ob običajnem plimnem oziroma Luninem ciklusu in obala bi bila vsak mesec kumulativno skoraj dva tedna poplavljena.
2019-11-24 05:15:00Z
https://news.google.com/__i/rss/rd/articles/CBMiZmh0dHBzOi8vd3d3LjI0dXIuY29tL25vdmljZS9zbG92ZW5pamEvbW9yamUtemUtZHZhbmFqc3RpYy12LXRlbS1tZXNlY3UtcG9wbGF2bGphLW5pemplLWRlbGUtb2JhbGUuaHRtbNIBAA?oc=5
No comments:
Post a Comment