Med petimi mrtvimi je bil po poročanju iraške televizije prav ta poveljnik elitne enote čuvarjev revolucije, ki se je v Iraku bojeval skupaj s proiranskimi milicami iz Iraka proti Islamski državi, v Siriji na strani zmagovalca državljanske vojne Bašarja al Asada (ki bi bil brez njega povsem poražen), v Libanonu pa je podpiral tamkajšnji šiitski Hezbolha in v Gazi sicer sunitski Hamas. Sodeloval je tudi v boju šiitov v jemenski državljanski vojni, v katero je prav tako vpleten Iran.
Kdo je Solejmani?
Na vsak način je s svojimi vojaškimi uspehi in diplomatsko spretnostjo Solejmani zagotavljal Iranu povezavo s Sredozemskim morjem preko svojega vpliva v Iraku, Siriji in Libanonu. Dolgo časa je preprečeval turško poseganje v te države, najbolj pa je s krepitvijo iranskega vpliva na Bližnjem vzhodu jezil Savdijce, zaprisežene sovražnike Irana. V Iraku je imel od leta 2018 velik vpliv na sestavljanje vlade.
Zaradi svoje karizme in vojaških uspehov, ki so očitni še posebej v Siriji proti Asadovim nasprotnikom, je postal v Iranu prava zvezda in na svojem računu na instagramu je imel veliko sledilcev. Bil naj bi dokaz, da je iranska islamska revolucija po 40 letih izbruha še živa. Vsekakor je nasprotoval zahodnim vplivom na iransko družbo, saj je v njih videl grožnjo za Islamsko republiko. Ni pa bil ravno najbolj dogmatičen islamist, saj se je na primer po 11. septembru 2001 zavzemal za sodelovanje z ZDA proti afganistanskim talibanom (a kmalu za tem je Bela hiša uvrstila Iran med države na osi zla). Torej Solejmani ni bil samo vojak, ampak tudi politik. Pred 15 leti je svetoval Bašarju al Asadu, naj odpre mejo z Irakom za sunitske džihadiste z vsega sveta, ki se bodo tako borili proti Američanom, s čimer pa je izzval iraško državljansko vojno in pokole nad iraškimi šiiti.
Trump ukazal njegovo likvidacijo
Nekaj ur po atentatu na Solejmanija je ameriški predsednik Donald Trump na twitterju objavil samo zastavo ZDA, nato pa so z ameriškega obrambnega ministrstva sporočili, da so generala Solejmanija ubili na njegov ukaz.
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) January 3, 2020
Kasneje je tvitnil še, da bi bilo Solejmanija treba odstraniti že pred leti. General Kasem Solejmani je v daljšem obdobju ubil ali hudo poškodoval tisoče Američanov in jih nameraval umoriti še več, je tvitnil Trump in dodal, da je bil »neposredno ali posredno odgovoren za smrt milijonov ljudi«.
Čeprav Iran nikoli ne bo tega sposoben priznati, je bil Solejmani osovražen in so se ga v državi bali, je še zatrdil Trump. V Iranu »niso tako žalostni kot skušajo voditelji prikazati svetu. Odstraniti bi ga bilo treba že pred mnogimi leti«, je zapisal.
General Qassem Soleimani has killed or badly wounded thousands of Americans over an extended period of time, and was plotting to kill many more...but got caught! He was directly and indirectly responsible for the death of millions of people, including the recent large number....
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) January 3, 2020
»Pozdravljam pogumno dejanje predsednika Donalda Trumpa proti iranski agresiji,« je na družabnih omrežjih zapisal republikanski senator Lindsey Graham. »Z nevarnim zaostrovanjem napetosti nas Trump približuje še eni katastrofalni vojni na Bližnjem vzhodu,« pa je zapisal na družabnih omrežjih demokratski predsedniški kandidat Bernie Sanders. Podobno razmišljajo tudi drugi vodilni politiki Demokratske stranke.
Ameriški obrambni minister pa je že v četrtek v sporočilu za javnost zapisal: »General Solejmani je pripravljal načrte za napade na ameriške diplomate in vojake v Iraku in v vsej regiji. Odgovoren je za smrt več sto ameriških vojakov in za tisoče ranjenih po ameriški zasedbi Iraka leta 2003.«
Glavno vprašanje zdaj je, kako se bodo v Iranu odzvali na ameriški atentat na Solejmanija.
Neprijetno silvestrovanje Američanov v Bagdadu
Po izstopu ZDA iz jedrskega sporazuma s Teheranom maja 2018 in novem zaostrovanju ameriških sankcij proti Iranu je med Washingtonom in Teheranom prihajalo do nevarnih incidentov predvsem na območju Perzijskega zaliva, ne pa v Iraku, kjer imata sicer ti dve sili, obe kot zaščitnici te nestabilne države, že vrsto let svoje vojake (ZDA) ali sebi podrejene lokalne milice (Iran). Vendar je od jeseni 2019 tudi Irak postal območje nevarnega zaostrovanja napetosti med ZDA in Iranom. Po nedeljskih ameriških napadih na položaje iraškega Hezbolaha v Iraku in Siriji, pri čemer je umrlo vsaj 25 njegovih pripadnikov, so proiranske šiitske milice iz Iraka, kot je iraški Hezbolah, začele v bagdadski zeleni coni, ki očitno ni dovolj varovana, skupaj s svojimi privrženci poskušale zasesti ameriško veleposlaništvo. V ZDA so se bali, da bo to repriza napada na njihovi veleposlaništvi v Teheranu leta 1979 in Bengaziju leta 2012. Silvestrsko obleganje ameriškega veleposlaništva, kjer so se branili s solzivcem, so spremljali vzkliki »Smrt ZDA!« in slike iranskega vrhovnega vodje Alija Hameneja. Oblegovalci so hoteli vztrajati, vse dokler se Američani ne bi umaknili iz Bagdada. Iraški premier v odstopu Adel Abdel Mahdi jih je, še preden mu je telefoniral Trump, pozval, naj se umaknejo iz zelene cone. Na novega leta dan so to res storili predvsem zaradi prihod kurdskih enot iraške vojske in elitne iraške enote, ki so jo izurili Američani. Sicer pa naj bi bilo ameriško veleposlaništvo v Bagdadu neosvojljiva trdnjava, s površino pol kvadratnega kilometra celo največje ameriško veleposlaništvo.
Izrael se pripravlja na vojno
Trump pa je na twitterju zagrozil Iranu, da bo za takšno silvestrovanje Američanov v Bagdadu plačal, kar se je zdaj očitno zgodilo z atentatom na Solejmanija. Tako so se zlasti v zadnjem tednu hude napetost med Washingtonom in Teheranom nevarno zaostrile v Iraku. Islamsko republiko je Trump obtožil, da stoji tudi za raketami, ki so pred tednom dni napadle ameriško bazo in ubile ameriškega pogodbenega delavca. ZDA so se, kot rečeno, sicer za ta napad hudo maščevale iraškemu Hezbolahu. Sicer je Washington zdaj v Kuvajt poslal 750 vojakov, že lani jih je proti morebitnim iranskim napadom na Bližnji vzhod poslal 14.000. Vojna med ZDA in Iranom (ki ji sicer Trump ni naklonjen), pa tudi med Izraelom in Iranom pa bi lahko vodila do velike svetovne gospodarske krize, saj bi Teheran v tem primeru najbrž zaprl Hormuško ožino, skozi katero gre iz Perzijskega zaliva velik del vse na svetu načrpane nafte.
Drugače kot v Iraku pa je že več let napeta situacija v Siriji, sicer med elitno iransko revolucionarno gardo, ki je tam nevarno ob meji z judovsko državo, in Izraelci, ki so po letu 2011 pogosto napadli orožje, ki ga je Iran dostavljal libanonskemu Hezbolahu, zlasti rakete. Lani pa so Izraelci v Siriji večkrat napadli iransko vojsko, letos proiranske milice. Tudi v zvezi s sedanjo pospešeno iransko bogatitvijo urana je načelnik izraelskega generalštaba Aviv Kochavi nedavno sporočil, da je vojna z Iranom zelo verjetna. Vojna »ne bo brez žrtev« in »ne morem zagotoviti, da bo kratka«, je še dejal Kochavi.
ZDA z napadi pomagajo Iranu v težavah
V Iraku pa je do hujših napetosti med ZDA in proiranskimi milicami prišlo jeseni 2019, ko se je začelo veliko gibanje iraških množic, sunitov in tudi šiitov, proti sedanji iraški politični eliti in tudi proti iranskemu vmešavanju v iraške notranje zadeve preko šiitskih milic, šiitskih strank in raznih šiitskih organizacij. Prišlo je celo do napadov na tri iranske konzulate, ki so jih demonstranti porušili. Iranski režim je v teh protestih (kot tudi v novembrski vstaji iranskega ljudstva, zatrti v krvi) videl ameriško zaroto. Proiranske šiitske milice so tako začele jeseni napadati ameriške vojaške baze v Iraku. Američani pa so v nedeljo z napadi na iraški Hezbolah, pri čemer je padlo najmanj 25 šiitov, omogočili Iranu in njihovim iraškim vazalom, da so spet mobilizirali Iračane proti ZDA. Torej Iran ni več sovražnik Iračanov. Menda je tako Washington padel v past, ki mu jo je nastavil Teheran s tem, ko je od oktobra spodbujal napade šiitskih milic na ameriške baze.
Proiranske šiitske stranke nameravajo zdaj v parlamentu glasovati za umik 5.200 ameriških vojakov, ki so prišli leta 2014 na povabilo iraške vlade kot pomoč v boju proti Islamski državi. Toda Kurdi ter nekatere sunitske in šiitske stranke še niso pozabili, da se je kmalu po umiku ameriških vojakov leta 2011 razbohotila Islamska država. Sploh bi Irak z odhodom ameriških vojakov izgubil finančno, gospodarsko in vojaško pomoč. Tako ni jasno, kakšen bo izid glasovanja.
2020-01-03 11:59:51Z
https://news.google.com/__i/rss/rd/articles/CBMiIWh0dHBzOi8vd3d3LmRuZXZuaWsuc2kvMTA0MjkxODUxM9IBAA?oc=5
No comments:
Post a Comment